Čebele so majhne žuželke. Njihovo telo, ki je pokrito z dlačicami, je z dvema globokima zarezama razdeljeno na tri dele: glavo, oprsje in zadek. Notranje organe varuje hitinasta plast, ki oklepa celotno telo in daje oporo vsem notranjim organom. Hitinasta plast je na oprsju trša, na zadku pa slabša in mehkejša.
GLAVA
OČI: Zunanja stranska robova pokriva par sestavljenih oči. Na zgornjem robu glave so tri pikčasta očesca, ki so sestavljena iz leče. Ta je prosojna in prepušča svetlobne žarke do vidnih celic. Pikčaste oči zaznavajo intenzivnost svetlobe. Mrežasto oko je sestavljeno iz številnih samostojnih očesc. Vidna območja se delno prekrivajo, tako da čebele vidijo prostorsko. Če imajo očesa čebel dovolj svetlobe, omogočajo čebelam gledanje tudi na zelo kratke razdalje.
TIPALNICI: Na glavi ima čebela par tipalnic, ki so gibljiv čutni organ. Z njim čebela zaznava dražljaje dotika in vonja, temperaturo, vlažnost, omogočajo ji zaznavanje prisotnosti Co2 in orientacijo v temnem prostoru (v panju), zvok pa zaznava le neposredni bližini izvora. Tipalnici sta sestavljeni iz več členov.
USTNI USTROJ: Na spodnjem robu glave je široka in gibljiva ustna. Na obeh straneh ustne pred spodnjo ustnico sta sprednji čeljusti, za njimi sta spodnji čeljusti in podbradek. Ti organi sestavljajo cevasti rilček. Z ustnim ustrojem čebele obdelujejo cvetni prah, gradijo satje, srkajo nektar in vodo,
ližejo in okušajo.
OPRSJE
Oprsje odrasle čebele se razvije iz štirih obročkov. Vsi so združeni in sestavljajo ovalno oblikovan oklep. V tem delu telesa so krila in noge. Čebela ima dva para kril in tri pare nog, ki so členaste okončine in so pritrjene na oprsje. Sestavljene so iz: kolčka, obrtca, stegna, golena, stopala s petimi členi in stopala s krempeljci.
ZADEK
Zadek čebele je sestavljen iz devetih obročkov, od katerih jih je vidnih le šest. Pri matici in čebeli delavki so zadnji trije zakrneli in deloma spremenjeni v želo. Na zunanji površini zadka so dlačice, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin in ohranjanju telesne toplote. Želo je sestavljeno iz žlebiča in dveh bodal.
PREBAVILA: Medičina, ki jo čebela posesa z rilčkom, priteka skozi požiralnik v medeno golšo. Prek zaklopnice lahko prehaja v srednje črevo – želodec. Epitelne celice, ki obdajajo notranje stene želodca, izločajo encime, ki so pomembni za prebavo beljakovin in cvetnega prahu. Hrana priteka skozi zožen prehod iz zaklopnic v tanko črevo. To se razširi v blatnik, ki se lahko popolnoma napolni. Nakopičene neprebavljive snovi čebela izloči skozi zadnjično odprtino.
ŽLEZE: Žleze imajo v čebeljem telesu in življenju čebel pomembno vlogo! Ločimo:
– čeljustne: čebelam omogoča spoznavanje matice in izloča matično snov feromon,
– krmilne: izloček te žleze je matični mleček, s katerim čebele hranijo mlado čebeljo zalego,
– voskovne: imajo jih le čebele delavke in izločajo snov – vosek,
– slinske: izločajo snov, s katero se ličinka zaprede v kokon in izločajo potrebne encime,
– vonjavne: izločajo hlapno snov, ki jo čebele potrebujejo pri medsebojnem spoznavanju,
– alkalno strupnico: v želni kanal izloča strup.
DIHALA: Po letenju čebela sede in se spočije. Pri tem močno giblje obročke na zadku. Skozi deset parov dihalnic – stigem – vdihava kisik, da obogati kri. Izdihava ogljikov dioksid, in to skozi tretjo največjo dihalnico na oprsju.
SRCE: Je cevasti organ, ki poteka vzdolž hrbtnega dela zadka. Razdeljeno je v pet prekatov, ki jih ločujejo gube. Srčna mišica se krči in širi ter potiska hemolimfo v proti glavi. Organe in tkiva oskrbuje s hranilnimi snovmi. Presnovne ostanke prenaša do organov za izločanje.
SPOLNI ORGANI: Čebela delavka je neplodna samica, njeni jajčniki so zakrneli. Ne more se pariti s troti. Delavke izlegajo neoplojena jajčeca, iz katerih se izležejo troti.
CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM: se nahaja v možganih in trebušnjači. Živčne niti iz pikčastih in sestavljenih očes, tipalnic, usten in ustne votline potekajo v možgane. Trebušnjača je sestavljena iz več živčnih vozličev – ganglijev. Živčni vozliči so parni in so med seboj povezani s čutnimi nitmi.
