STROKOVNA EKSKURZIJA ČEBELARSKE DRUŽINE ŠMARJE PRI JELŠAH V LETU 2016

with Ni komentarjev

Konec avgusta, ko nas narava že začne obdarovati s sadovi in ko lahko čebelarji že ovrednotimo svojo ‘letino’, je ravno pravi čas, da svoje znanje o čebelarstvu ali na splošno o naravi še nekoliko izpopolnimo. Tudi čebelarji družine Šmarje pri Jelšah že kar tradicionalno ob koncu čebelarske sezone svoje znanje izpopolnjujemo na različnih strokovnih ekskurzijah. Tokrat smo se odločili za obisk naše prestolnice, mesta Ljubljane, ki v letu 2016 nosi naziv Zelena prestolnica Evrope. Ta laskavi naziv si je pridobila s svojimi aktivnostmi, ki so prijazne do narave in njenih prebivalcev. Del te narave pa so seveda tudi čebele, po katerih so v Ljubljani poimenovali kar izobraževalno pot – Čebelja pot.
V avgustovskem sobotnem dopoldnevu smo prispeli v Ljubljano in se najprej napotili na ogled Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki je prav tako član Čebelje poti. Sonce je še vedno zelo prijetno grelo in cveticam dajalo še lepši videz. Botanični vrt Univerze v Ljubljani deluje na svoji lokaciji že od leta 1810 in je zato najstarejša izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem na Slovenskem. Po kotičkih Botaničnega vrta nas je z mojim sodelovanjem strokovno popeljal njegov vodja dr. Jože Bavcon. Sprehodili smo se skozi skalnjak, kjer so lahko čebelarji spoznali nekatere slovenske endemične rastline kot so Juvanov netresk, žički grobelnik in še mnoge druge gorske ter kraške rastlinske vrste. V delu, ki ga imenujemo arboretum, so spoznali številne drevesne in grmovne vrste ter videli najstarejše tam rastoče drevo – Marmontovo lipo. Ob otvoritvi Botaničnega vrta jo je posadil sam francoski maršal Auguste Marmont, tedanji upravitelj Ilirskih provinc. Poleg arboretuma se nahaja del vrta, imenovan rastlinski sistem. V njem je vsaki rastlinski družini namenjena kar cela gredica. Še prav posebej smo se posvetili družini ustnatic, saj mednje spada kar precej medonosnih rastlin kot so žajbelj, sivka, melisa, meta, kadulje, šetraj….in številne druge. Prav cvet ustnatic je tisti, ki je odlično prilagojen obisku čebel. Tudi sicer sva čebelarjem predstavila kar nekaj avtohtonih medovitih rastlinskih vrst npr. mokovec, kloček, mali jesen, poleti cvetočo krvenko, gadovec, cikorijo…in še mnoge druge. Ogled smo zaključili z obiskom tropskega rastlinjaka. Tam domujejo različne tropske rastline, med katerimi so gotovo najzanimivejše vanilija, kakavovec, kavovec, avokado, bananovec… Po ogledu Botaničnega vrta smo se z vzpenjačo povzpeli do Ljubljanskega gradu, kjer smo si ogledali razstavo Ohranimo čebele. Na razstavi je bila na zelo slikovit način predstavljena biologija čebel in njen izreden pomen za rastline. Velik poudarek je bil tudi na vzrokih, ki ogrožajo obstoj čebel, ter kako te vzroke omiliti oziroma preprečiti. Del razstave je bil posvečen bogati slovenski čebelarski dediščini. V tem sklopu seveda ni manjkal začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel Anton Janša. Razstavo so obogatili različni čebelarski eksponati iz bližnje preteklosti in sedanjosti. Ko se je dan že prevesil v popoldan, smo našo ekskurzijo nadaljevali v starem mestnem jedru mesta Ljubljane. Sprehodili smo se mimo tržnice do magistrata, pred katerim v letu zelene prestolnice stoji info točka mesta. Stene info paviljona so ozelenjene z avtohtonimi rastlinskimi vrstami kot tudi medovitimi. Sadike smo vzgojili v Botaničnem vrtu in stene z njimi tudi ozelenili. Od tam smo se čebelarji preko Tromostovja podali na Kongresni trg in od tam še na Slovensko cesto. Od lanskega leta je Slovenska cesta v Ljubljani zasajena z drevoredom malega jesena. Mali jesen je prav tako zelo medovita drevesna vrsta in nudi odlično pašo mestnim čebelam. Kajti v mestu Ljubljana so čebelnjaki prisotni tudi na strehah javnih stavb kot sta npr. Cankarjev dom in Hotel park. Ob tako natrpanem izletniškem programu želodci kaj hitro postanejo lačni. Zato smo se po ogledu Ljubljane odpeljali proti Podgradu pri Ljubljani na Lazarjev vrh. Tam nas je pričakal gospodar Turistične kmetije pri Lazarjevih in nam je medtem, ko so pripravljali kosilo, predstavil kmetijo in zgodovino kraja. Ob dobrodošlici nas je pogostil s kapljico krepkega in lažje je bilo dočakati obed. Na kmetiji je tudi čebelnjak, katerega ima v oskrbi čebelar Franc Žerjal. Prijazno nam je razkazal čebelnjak, predstavil svoj način čebelarjenja in apiterapijo. Le-ta bo tudi del prihodnje turistične ponudbe na kmetiji.
Dan je ob tolikih zanimivih rečeh minil zelo hitro in proti večeru je bilo potrebno vzeti slovo. Polni vtisov, novega znanja in veselja ob našem druženju smo se nato vrnili nazaj na Štajersko.

Avtorica: Blanka Ravnjak