Čebelarjeva opravila v mesecu avgustu |
– hranjenje čebel za zimo Komaj smo letos dobro pričeli čebelariti, že je tu mesec avgust, ko se čebele začnejo resno nagibati k skrajni varčnosti – začetek novega čebelarskega leta je že tu. Z naravo, ki se polagoma pripravlja k mirovanju tudi čebele ne morejo izostajati. Avgust je za čebelarja izredno pomemben mesec, kajti čebele je potrebno pripraviti na naslednje leto. Čebele rojene v jesenski dobi ostanejo v panjih do zgodnje pomladi, zato moramo paziti da bo sedanji rod čebel vzrejen ob dobri beljakovinski krmi. Čebele in vsi drugi mrzlokrvci skladiščijo za zimo beljakovine v notranjosti svojih teles. Te beljakovine varujejo čebelo pred boleznimi in so osnova za proizvodnjo mlečka, ki je potreben za ustvarjanje mladega rodu v zgodnji pomladi. Čebelarji, ki imajo v okolici čebelnjaka kostanjeve gozdove, imajo veliko večjo prednost pred čebelarji, ki te paše ne izkoriščajo. Na kostanjevi paši čebele naberejo veliko peloda, ki je osnovni pogoj za dobro prezimovanje in za razvoj čebeljih družin pomladi naslednjega leta. Meseca avgusta je že čas za zimsko krmljenje čebel. Čebelarji pogosto rajši počakajo na konec poletne vročine in krmijo čebele šele septembra. Veliko boljše je, če čebele že avgusta nakrmimo s sladkornim sirupom v obrnjenih vedrih z navrtanimi luknjami v pokrovu. Poskrbimo da bo konec avgusta v panjih vsaj 15 kg zimske zaloge hrane. S krmljenjem družin takoj po končani paši dosežemo več ciljev: Pri avgustovskem krmljenju družin , moramo biti zelo previdni, kajti včasih že malenkost lahko povzroči rop, zaradi česar lahko nastane velika škoda. V kolikor pride do pojava ropa, je navadno čebelar povzročitelj tega. Vzrokov je lahko več: od razlitja sladkorne tekočine do nepotrebnega brskanja po čebelji družini. Ob nastanku ropa je potrebno takoj končati vsako delo pri čebelah, močnejšim družinam pripreti žrela, slabše družine pa prepeljati na rezervno stojišče. Varoja: Po zatiranju varoj, ki smo ga izvedli konec julija, moramo tudi konec avgusta pristopiti k temu opravilu. Število varoj moramo še v aktivni dobi zmanjšati na najmanjšo možno mero in tako preprečiti prezimovanje čebel invalidov. Na zimsko zatiranje varoj se ne smemo zanašati, ker je lahko prepozno. Varoje tretiramo s mravljično kislinoali s timolom. Da bo zatiranje čim bolj uspešno, priporočam, da v okviru društva ali regije izdelate načrt zatiranja, nato pa kontrolirano izvajate akcije zatiranja. To vodi k samostonosti, uspešnosti in zadovoljstvu čebelarjev. Avtor: Vlado Auguštin |